"osrednje vodstvo" pomeni osrednje vodstvo podjetja na območju Skupnosti ali, v primeru skupine podjetij na območju Skupnosti, nadzornega podjetja. (Direktiva 2009/38/ES o evropskem svetu delavcev)
Direktive so del sekundarnega prava EU. Zato jih institucije EU sprejemajo v skladu s pogodbami. Ko so sprejete na ravni EU, jih države članice EU prenesejo v svoj pravni red, tako da postanejo zakon v državah članicah.
- Na primer, Direktiva 2003/88/ES (glej povzetek) o organizaciji delovnega časa določa obvezne počitke in omejitev tedenskega delovnega časa, dovoljenega v EU.
- Vendar mora vsaka posamezna država članica oblikovati svoje zakone, s katerimi določi, kako uporabljati ta pravila.
Evropska skupnost
Evropska zveza gradbenikov in lesarjev
Evropska zveza sindikatov za prehrano, kmetijstvo in turizem, ki zastopa tudi delavce v gospodinjstvu.
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji
Evropski gospodarski prostor
Evropski parlament
Evropska zveza javnih uslužbencev
Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje
Evropski monitor za prestrukturiranje (Eurofound)
Evropski socialni sklad
Evropska federacija delavcev v prometu
Evropska konfederacija sindikatov
Evropska zveza sindikatov
Evropski sindikalni inštitut
Evropska unija
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer - tristranska agencija EU, ki zagotavlja znanje za pomoč pri razvoju boljših socialnih in zaposlitvenih politik ter politik, povezanih z delom.
Evropski svet delavcev
Avstrijski sindikat zaposlenih v zasebnem sektorju, tiskarstvu, novinarstvu in papirništvu
Hans-Böckler-Stiftung
Informacije in svetovanje
Zveza neodvisnih in demokratičnih sindikatov, ki zastopajo fizične in fizične delavce v kovinskem, kemičnem, energetskem, rudarskem, tekstilnem, oblačilnem in obutvenem sektorju ter sorodnih industrijah in dejavnostih.
Glavna cilja sprejetja Direktive 98/59/ES sta bila približati zakonodajo držav članic glede praktičnih ureditev in postopkov za taka odpuščanja ter zagotoviti večjo zaščito delavcev v primeru kolektivnih odpuščanj.
V skladu z direktivo se mora vsak delodajalec, ki namerava odpustiti delavce, posvetovati s predstavniki delavcev, da bi dosegli sporazum. Ta posvetovanja morajo vključevati vsaj načine in sredstva za preprečevanje odpuščanja ali zmanjšanje števila prizadetih delavcev in ublažitev posledic, zlasti z uporabo spremljevalnih socialnih ukrepov za prerazporeditev ali prekvalifikacijo presežnih delavcev.
Direktiva se ne uporablja za kolektivno odpuščanje na podlagi pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za določen čas ali za posebne naloge; za delavce, zaposlene v organih javne uprave ali ustanovah javnega prava; in za posadke morskih plovil.
Direktiva določa, da lahko države članice predvidijo, da lahko predstavniki delavcev zaprosijo za strokovno pomoč v skladu z ukrepi, ki veljajo na nacionalni ravni. Delodajalec mora predstavnikom delavcev posredovati vse ustrezne informacije, v vsakem primeru pa mora pisno posredovati naslednje informacije: razloge za svojo odločitev; obdobje, v katerem se bo izvedlo odpuščanje; število in kategorijo običajno zaposlenih delavcev; število delavcev, ki bodo odpuščeni; merila za izbiro delavcev, ki bodo odpuščeni; metodo za izračun nadomestila. Postopek za kolektivno odpuščanje je sestavljen iz treh faz:
Delodajalec pisno obvesti pristojni javni organ o predvidenih kolektivnih odpustih. To obvestilo mora vsebovati vse pomembne informacije o predvidenih odpuščanjih in opravljenih posvetovanjih, razen metode za izračun nadomestila. Če pa je prenehanje dejavnosti posledica sodne odločbe, je obvestilo potrebno le na izrecno zahtevo organa.
Delodajalec pošlje kopijo obvestila predstavnikom delavcev, ki lahko pošljejo pripombe pristojnemu javnemu organu.
Kolektivni odpusti začnejo veljati najprej 30 dni po obvestilu; pristojni javni organ to obdobje izkoristi za iskanje rešitev.
Države članice lahko uporabljajo ali uvedejo določbe, ki so ugodnejše za delavce.
Prenos podjetja se nanaša na prenos ločenega gospodarskega subjekta na drugo stranko, na primer na prodajo podjetja novemu lastniku. Interese delavcev pri takem prenosu ureja Direktiva Sveta 77/187 z dne 14. februarja 1977 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov obratov (kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/50 z dne 29. junija 1998; prečiščena z Direktivo 2001/23 z dne 12. marca 2001), ki velja za prenos podjetja, obrata ali dela obrata. V primeru prenosa podjetja so pogoji zaposlovanja iz pogodb in kolektivnih pogodb zaščiteni, vendar sama zaposlitev ni vedno zagotovljena.
Leta 2007 so začeli veljati dodatni predpisi, ki se nanašajo zlasti na storitve javnega železniškega in cestnega potniškega prometa ter razveljavljajo prejšnje predpise. Predvsem ta nova uredba državam članicam omogoča, da zavarujejo pogoje prenosa drugih pravic svojih zaposlenih, ki niso zajete v Direktivi 2001/23. Po potrebi lahko torej države članice upoštevajo socialne standarde, določene v zakonih, drugih predpisih ali nacionalnih upravnih določbah, kolektivnih pogodbah ali sporazumih, sklenjenih med socialnimi partnerji. (Vir: https: //www.eurofound.europa.eu/observatories/eurwork/industrial-relations-dictionary/transfer-of-an-undertaking
Societas Sooperativa Europaea - Evropska zadruga je v korporacijskem pravu evropska zadružna vrsta družbe, ustanovljena leta 2006 in povezana s Societas Europaea (SE).
Societas Europaea - javna družba, registrirana v skladu z zakonodajo Evropske unije o gospodarskih družbah.
Posebni pogajalski odbor pomeni organ, ustanovljen v skladu s členom 5(2) za pogajanja z glavnim poslovodstvom glede ustanovitve evropskega sveta delavcev ali postopka obveščanja in posvetovanja z delavci. (Direktiva 2009/38/ES o evropskem svetu delavcev)
Sodišče Evropske unije
Zveza sindikatov delavcev v storitvenih dejavnostih v Evropi
O združitvah z razsežnostjo Skupnosti (podjetja s skupnim svetovnim prometom 5 milijard EUR in prometom v Evropskem gospodarskem prostoru več kot 250 milijonov EUR za vsako od njih, razen če vsako od zadevnih podjetij ustvari več kot 2/3 svojega evropskega prometa v eni državi; v tem primeru mora združitev preučiti organ za konkurenco te države) je treba obvestiti Komisijo, ki bo preučila, ali bo koncentracija ustvarila ali okrepila "prevladujoči položaj". To načelo velja tudi za primere "skupnega prevladujočega položaja" ali duopolov in primere "kolektivnega prevladujočega položaja" ali oligopolov. V večini primerov se šteje, da ima podjetje prevladujoč položaj na trgu, če njegov tržni delež presega 40 %. Vendar se lahko tudi združitve, ki "znatno ovirajo učinkovito konkurenco" (to se nanaša na primere združitev, ki vodijo do 20-40-odstotnega tržnega deleža), prepovejo, če po združitvi ne ostane zadostna konkurenca, ki bi potrošnikom omogočala zadostno izbiro. (Vir: Uredba Sveta ES/139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij)
Vereinte Dienstleistungsgewerkschaft - Sindikat združenih služb
Svet delavcev